Če prebiraš moj blog, potem ti je gotovo mar za komunikacijo in odnose. Cenim to. In če me spremljaš že dlje časa, potem veš, da se vedno znova rada vračam k osnovam. Ne zato, ker jih ne bi poznali, ampak ker jih v vsakdanjem tempu prehitro pozabimo.
Veliko govorimo o tem, kako bolje komunicirati z drugimi. Kako biti bolj jasni, bolj suvereni, bolj slišani. A zelo redko se zares ustavimo pri vprašanju, ki je za vse to ključno: kakšen odnos imamo do sebe?
Komunikacija se torej ne začne pri pogovoru, ampak pri nas samih.
Začne se v tistih drobnih, vsakodnevnih mislih. V tem, kako se pogovarjaš sam/a s sabo, ko gre kaj narobe. V tem, ali si znaš priznati, da si naredil/-a dovolj. In tudi v tem, ali si sploh dovoliš reči, kar misliš, brez občutka krivde.
Vse to gre s tabo v vsako sobo, na vsak sestanek, v vsak odnos. Tudi v partnerskega, v službo in v povsem običajen pogovor.
Če želiš umirjeno, jasno in spoštljivo komunicirati z drugimi, se moraš najprej tako naučiti komunicirati s sabo.
Kaj ima s tem opraviti tudi moj logo?
Mimogrede – morda si opazil/-a, da se je v zadnjem času nekoliko spremenil tudi moj logo za Komunikacijski kompas. Ne zato, ker bi bil prejšnji tako zelo “napačen”, čeprav sem se o njem posvetovala tudi s strokovnjakinjo za branding (in ji morala priznati, da ima prav, ko mi je rekla, da naj ga naredim bolj “clean”). Logo sem spremenila tudi zato, ker se tudi jaz razvijam, spreminjam, osrebnostno rastem. Spremembe so pač stalnica v življenju.
Tako je tudi pri komunikaciji. Kar je veljalo pred leti, danes morda ne drži več. Kar nam je bilo nekoč dovolj, sčasoma prerasteš. In to je v redu.
Sama vsak dan znova stremim k temu, da sem v komunikaciji bolj jasna, bolj mirna in bolj zvesta sebi. Ne popolna, ampak bolj (samo)zavestna.
Kaj je temelj dobre komunikacije?
Ne glede na to, ali vodiš ekipo, delaš z ljudmi ali si samo želiš manj nesporazumov v odnosih, se vedno znova pokaže nekaj istih stvari.
Najprej zavedanje. Da sploh opaziš, kaj se ti dogaja in kaj te sproži. Potem notranji dialog: ker način, kako govoriš sam s sabo, hitro postane način, kako govoriš z drugimi. Pa jasnost. Ker pogosto ne zmanjka dobrih namenov, ampak poguma, da jasno povemo, kar mislimo. In poslušanje. Tisto pravo, brez hitenja in brez potrebe, da imamo takoj odgovor.
In še nekaj, kar se mi zdi zelo pomembno:
Ne iščimo popolnosti. Ljudje si zapomnimo občutek, ne brezhibno poved.
Zakaj o tem pišem, govorim in izobražujem širšo javnost?
Ker komunikacija ni nikoli dokončana zgodba. 💛 Ker znova in znova vidim, kako zelo si želimo boljših odnosov, več miru in več samozavesti, a rešitve pogosto iščemo zunaj sebe. Ta newsletter je prostor za razmislek, majhne premike in iskren pogovor – tudi o stvareh, ki jih včasih raje preskočimo.
Te zanima 13 misli, ki te spomnijo, da lahko z majhnimi koraki gradiš boljše odnose in jasnejšo komunikacijo? Potem… PREBERI TO.
