Si že kdaj objavil/a nekaj na družbenih omrežjih in ob tem pomislil/a: »Tole bi pa res moralo imeti dober doseg!” Potem pa objava ni dobila veliko všečkov. Ni bilo komentarjev. Ni se zgodilo nič posebnega. Potem pa se ti je zgodil trenutek, ki te je spomnil, da komunikacija pogosto deluje tudi takrat, ko je odziv navzven skoraj neviden.
Naj ti povem, kaj se mi je zgodilo prejšnji teden…
Šla sem na sestanek v zvezi z eno prireditvijo, ki jo pripravljamo in pri kateri bom sodelovala kot voditeljica. Nič posebnega nisem pričakovala, pač, običajen sestanek, povezan z organizacijo dogodka, pripravo veznega teksta, komunikacijo z mediji…
Takšnih sestankov sem imela že veliko in so fajn, ker delamo skupaj ljudje z dobro energijo. Včasih pa se na takšnih sestankih zgodi tudi kaj, kar še posebej polepša dan.
V sejno sobo je nekje sredi sestanka vstopila gospa, ena od zaposlenih. Pogledala me je, se nasmehnila in dala vsem prisotnim vedeti, da me pozna na videz, povedala je moje ime, mi nasmejano segla v roko… Navdušeno je povedala, da spremlja moje delo na družbenih omrežjih in da spremlja podkast, ki ga soustvarjam z ekipo Dolenjskega lista in Podkast studia. Da ji je všeč, ker sem tako naravna, da se vidi, da to res rada počnem.
Priznam, polepšala mi je dan. Ta trenutek pa me je spomnil na nekaj zelo pomembnega:
Nikoli zares ne veš, kdo te spremlja, komu tvoje besede pridejo prav in kdaj s tem, kar počneš, pustiš sled.
Ljudje pogosto spremljajo tiho
Na družbenih omrežjih hitro začnemo gledati številke. Všečke, komentarje, delitve, oglede, dosege. In če odziva ni veliko, se lahko hitro prikrade misel: »Mogoče to sploh nima smisla.«
Ampak v resnici veliko ljudi spremlja tiho. Ne všečkajo, ne komentirajo, ne delijo naše vsebine. Ne pošljejo sporočila.
Samo berejo, poslušajo, gledajo. Si ustvarjajo vtis. Morda se oglasijo šele čez nekaj mesecev.
In takrat se zaveš, da komunikacija ni vedno glasna. Včasih deluje počasi, tiho in bolj globoko, kot si mislimo.
Osebna blagovna znamka nastaja tudi takrat, ko mi tega ne opazimo
Velikokrat mislimo, da osebno blagovno znamko gradimo samo takrat, ko nekaj načrtno objavimo – ko napišemo objavo ali posnamemo video, ko govorimo pred ljudmi, pišemo ponudbo ali predstavljamo svoje delo.
Ampak osebna blagovna znamka nastaja tudi vmes.
V načinu, kako odgovorimo na komentar. V tem, kakšen ton uporabimo v e-sporočilu. V tem, kaj napišemo pod objavo nekoga drugega. V tem, kako se odzovemo, ko se z nekom ne strinjamo. V tem, ali znamo pozdraviti, se nasmehniti, poslušati in biti človek človeku.
Vse to govori o nas. Ne samo naše velike objave in popolno pripravljeni nastopi. Tudi drobni odzivi, komentarji, izbira besed, fotografije, mimika, glas, odnos in energija ustvarjajo vtis. Na spletu in v živo.
Zato se mi zdi pomembno, da se vsakdo od nas večkrat vpraša: kakšno sled puščam s svojo komunikacijo? Ali z besedami gradim zaupanje? Ali sem spoštljiv? Ali sem jasen? Ali sem pristen? Ali sem tak človek, s katerim bi si tudi sam želel sodelovati?
Pristnost se čuti
Gospa mi je rekla, da so ji moji videi všeč, ker so naravni. To mi je ostalo v mislih. Prav pristnost je nekaj, kar pri javnem nastopanju, snemanju videov in spletni komunikaciji pogosto podcenjujemo.
Veliko ljudi misli, da mora biti nastop popoln. Da mora biti vsak stavek brezhiben, vsaka kretnja nadzorovana, vsak video tehnično dovršen in vsak zapis izpiljen do zadnje vejice.
Seveda je dobro, da skrbimo za kakovost, da se pripravimo. Ni vseeno, kako govorimo, pišemo in nastopamo. Ampak ljudje ne iščejo samo popolnosti. Pogosto iščejo občutek, da je na drugi strani človek.
Tudi ko nismo popolnoma sproščeni, lahko ostanemo spoštljivi
Seveda pridejo situacije, ko nismo popolnoma sproščeni. Ko smo živčni, imamo tremo ali pa nas preseneti vprašanje, komentar ali odziv, ki ga nismo pričakovali. To se dogaja vsem. Ampak tudi takrat lahko izberemo odnos.
Lahko se nasmehnemo, pozdravimo. Lahko odgovorimo mirno in ostanemo spoštljivi, tudi če se z nekom ne strinjamo. Lahko pokažemo, da na drugi strani vidimo človeka, ne samo situacije, ki jo moramo »rešiti«.
Morda ne bomo vedno našli idealnih besed. Morda ne bomo vedno odreagirali popolno. Ampak če imamo pravi pristop, če gradimo odnos in če znamo ostati človeški, smo na dobri poti.
Objavljamo za ljudi, ne za algoritme
Ta majhen trenutek na sestanku me je še enkrat spomnil, da vsebin ne ustvarjamo samo za algoritme. Ne ustvarjamo jih samo zato, da bi dobili čim več všečkov, komentarjev ali ogledov. Ustvarjamo jih za ljudi.
Za nekoga, ki ravno danes potrebuje spodbudo. Za nekoga, ki si želi bolj samozavestno nastopati. Za nekoga, ki si ne upa objaviti prvega videa. Za nekoga, ki v ozadju tiho spremlja in morda še zbira pogum, da naredi korak naprej.
Zato je vredno vztrajati.
Če ustvarjaš vsebine, vodiš podjetje, nastopaš pred ljudmi, delaš s strankami ali gradiš svojo osebno blagovno znamko, si torej velja zapomniti:
Ljudje si ne zapomnijo samo tega, kaj si povedal/a. Zapomnijo si tudi občutek, ki so ga imeli ob tebi. Zapomnijo si tvoj ton, tvojo energijo, odnos. Tvojo pristnost.
In prav zato ni vseeno, kako komuniciramo. Ne na sestanku, ne preko e-pošte, ne na odru ali pred kamero, ne na družbenih omrežjih.
Vsaka beseda, vsak nastop, vsak zapis in vsak odziv je majhen del naše komunikacijske sledi.
Se strinjaš? Sporoči svoje mnenje.
