Telefon odklenem “samo za minuto”. Da pogledam eno sporočilo v Messengerju in preletim objavo, v kateri sem omenjena. Potem pa mine deset, petnajst minut, ali še več… In potem se je težko vrniti k delu, ker je fokus drugje… Znano? No, na mestu je vprašanje: Sem jaz uporabljala družbena omrežja ali so ona uporabljala mene?
Prav o tem smo govorili na nedavnem webinarju Družbena omrežja: ključ do uspeha ali digitalna zanka?, kjer smo odprli zelo aktualno temo: kako družbena omrežja uporabljati bolj zavestno, varno in z več komunikacijskega kompasa.
Občutki po webinarju? Vrhunski.
Zaradi zadovoljnih udeležencev, tekoče izvedbe in predvsem zaradi odzivov, ki so pokazali, da se mnogi zelo dobro zavedajo, kam vodi pretirana uporaba družbenih omrežij. Med webinarjem so se udeleženci aktivno odzivali na vprašanja in ankete. Nekateri so povedali, da so že imeli izkušnjo z vdorom v profil ali lažnimi profili. Sama te izkušnje na srečo še nimam, zato pa toliko bolj poudarjam:
Varnost na družbenih omrežjih ni nekaj, na kar je treba pomisliti šele takrat, ko gre kaj narobe.
Hkrati se je pokazalo še nekaj drugega:
Družbena omrežja so lahko odlična priložnost za povezovanje, učenje, informiranje, gradnjo osebne znamke, poslovno rast in ustvarjanje priložnosti. A samo, če jih uporabljamo z namenom.
Ko iz orodja postanejo navada, iz navdiha primerjanje, iz komunikacije hrup in iz priložnosti digitalna zanka, je čas za premislek.
Kot predavateljica o tej temi ne razmišljam samo poslovno. Sem tudi mama dveh šolark. In zelo dobro vem, da sem jima zgled.
S tem, kako uporabljam telefon, kdaj ga odložim, kako govorim o spletnih vsebinah. Z njima, sploh s starejšo, na pragu najstništva, se velikokrat pogovarjam o priložnostih in pasteh digitalnega sveta ter ji tudi pokažem kak primer iz prakse.
Zato zame to ni samo tema za odrasle, podjetnike, organizacije in vse, ki skrbijo za svojo prepoznavnost. To je tudi tema odgovornosti – do sebe, do ljudi, s katerimi komuniciramo, in do mladih, ki nas opazujejo bolj, kot si včasih mislimo.
Družbena omrežja niso več samo prostor za objave
Ni več najpomembnejše vprašanje, ali smo prisotni na družbenih omrežjih, temveč: Zakaj smo tam? Komu govorimo? Kaj želimo sporočiti? Kakšen odnos gradimo? Kakšno ceno plačujemo s svojo pozornostjo?
Tole so vprašanja, ki bi si jih moral zastaviti vsak, ki družbena omrežja uporablja osebno ali poslovno.
1. JE CILJ OBJAVLJANJE ALI GRAJENJE ODNOSA?
Veliko ljudi razmišlja predvsem o tem, kaj objaviti, kdaj, kako pogosto? In na katerem omrežju se splača biti prisoten. To so pomembna vprašanja, a še pomembnejše je, ali ta objava komu pomaga? Ali gradi zaupanje, pokaže strokovnost, spodbuja pogovor? Ali je skladna s tem, kar kot oseba, podjetje ali organizacija predstavljamo?
Objava sama po sebi ni cilj. Cilj je odnos, ki ga z njo ustvarjamo.
2. SO DRUŽBENA OMREŽJA RES BREZPLAČNA? NE, NISO.
Družbena omrežja uporabljamo brez neposrednega plačila, povezanega z denarjem. Vendar se moramo zavedati, da plačujemo s pozornostjo, s časom, energijo, včasih tudi z mirom.
Algoritmi so zasnovani tako, da nas zadržijo čim dlje. Zato se hitro zgodi, da odpremo aplikacijo z enim namenom, čez nekaj minut pa ugotovimo, da smo zašli v popolnoma drugo smer.
Zato je pomembno, da ločimo med ustvarjanjem in brezciljnim “scrollanjem”. Med zavestno uporabo in avtomatsko navado, med koristjo in digitalnim hrupom.
3. DIGITALNA HIGIENA JE POSTALA NUJNA VEŠČINA.
O t.i. digitalni higieni bi morali govoriti veliko več. Ne gre le za to, koliko časa preživimo na telefonu, temveč tudi za to, kakšne vsebine spuščamo v svoj prostor, komu sledimo, kaj nas navdihuje in kaj nam jemlje energijo.
Zelo koristno vprašanje je tudi: Sem zdaj uporabnik, ustvarjalec ali opazovalec? Že ta majhna zavestna odločitev lahko spremeni naš odnos do družbenih omrežij.
4. UMETNA INTELIGENCA – DA ALI NE?
V letu 2026 brez umetne inteligence pri ustvarjanju vsebin skoraj ne moremo več mimo. AI lahko pomaga pri idejah, naslovih, osnutkih objav, načrtovanju vsebin, analizi ciljne publike in iskanju novih zornih kotov. A pri tem ostaja pomembno opozorilo: umetna inteligenca ne sme nadomestiti naše osebnosti, izkušenj, tona in zdrave presoje.
Največja napaka je, da začnemo objavljati generične vsebine, ki zvenijo kot vsi drugi.
5. KAKOVOST ALI KOLIČINA?
Ni treba biti prisoten povsod. Ni treba objavljati vsak dan. Ni treba slediti vsakemu trendu.
To je bilo eno od pomembnih sporočil webinarja. Veliko ljudi je namreč pod pritiskom, da morajo biti ves čas vidni, ves čas aktivni, ves čas aktualni. A prisotnost brez namena ne gradi nujno zaupanja.
Veliko pomembneje je, da vemo: komu govorimo, zakaj objavljamo, kakšno vrednost prinašamo, kako želimo, da nas ljudje doživijo.
6. UGLED SE GRADI TUDI V KOMENTARJIH.
Na družbenih omrežjih ne komuniciramo samo z objavami. Komuniciramo tudi z odzivi – z načinom, kako odgovorimo na vprašanje, kako sprejmemo kritiko ali kako se odzovemo na neprijeten komentar. Pomembno je, ali znamo postaviti mejo in kako to storimo.
Pri krizni komunikaciji na družbenih omrežjih sem udeležencem poudarila nekaj zelo praktičnega: Ne brišemo vsega. Ne odgovarjamo v afektu. Ne spuščamo se v prepir.
Najprej preverimo dejstva. Nato odgovorimo mirno, jasno in spoštljivo. Če je bila napaka storjena, jo priznamo. Če je pogovor primernejši za zasebno komunikacijo, ga tja tudi preusmerimo. Pri žaljivih, sovražnih ali lažnih komentarjih pa postavimo mejo.
7. KAKO JE Z VARNOSTJO?
Del webinarja smo namenili tudi varnosti na spletu. In odzivi udeležencev so pokazali, da to ni obrobna tema. Nekateri so že imeli izkušnje z vdori v profile ali lažnimi profili. Zato sem poudarila, da moramo biti pri uporabi družbenih omrežij pozorni na lažna opozorila o izbrisu profila, lažne nagradne igre, lažna sporočila podpore, phishing povezave, prevare prek oglaševalskih računov in profile, ki posnemajo znane osebe ali podjetja.
Družbena omrežja so lahko ključ, kadar jih uporabljamo z namenom, jasnim sporočilom in spoštovanjem do sebe ter drugih. Postanejo pa digitalna zanka, kadar nas vodijo navada, primerjanje, strah pred zamujenim in potreba po nenehni potrditvi.
Se strinjate?
Če menite, da bi kakšno tovrstno izobraževanje prišlo prav tudi vašim zaposlenim oziroma vaši ciljni publiki, se mi oglasite po e-pošti sabina@sabinagosenca.comin se dogovorimo za izvedbo – lahko v živo ali preko spleta.
