Če vas je kdaj zajela misel: “Samozavestna komunikacija? Nje pa preprosto ne obvladam. Imam tremo, ne vem, kaj naj povem…”, imam dobro novico – samozavestna komunikacija ni prirojena, je veščina, ki se je lahko naučite. Tako kot se lahko naučimo igrati klavir ali govoriti tuj jezik, na primer. A tako kot pri vsaki veščini, je potrebna vaja, čas in vztrajnost.
Kolikokrat ste se že znašli v situaciji, ko ste imeli kaj pomembnega za povedati, a vas je trema ohromila? Ali pa ste si želeli pustiti dober vtis, pa niste vedeli, kako začeti?
Najpogostejši izzivi, s katerimi se srečuje marsikdo, ki ga poznam, pa včasih sem tudi sama pred tovrstnimi izzivi:
- Trema, ki ohromi: Govor pred publiko, sodelavci ali strankami pogosto spremlja občutek strahu in negotovosti.
- Negotovost pri izbiri pravih besed: Kako izraziti svoje misli tako, da vas drugi razumejo in slišijo?
- Strah pred neuspehom: “Kaj, če se zmotim?” ali “Kaj, če me ne bodo jemali resno?” so misli, ki nas pogosto omejujejo.
- Pomanjkanje zavedanja o neverbalni komunikaciji: Naš ton glasu, drža in očesni stik pogosto govorijo glasneje kot besede.
Samozavestna komunikacija – ključni dejavniki:
Jasnost sporočila: Vedeti, kaj želite sporočiti, in to narediti na preprost in razumljiv način. Na primer, če morate vodstvu predstaviti novo strategijo, se izogibajte dolgim razlagam, ker zmedejo poslušalce. Raje povejte: “Naša nova strategija je usmerjena v izboljšanje učinkovitosti za 20 % in povečanje zadovoljstva naših strank.” Jasno in konkretno.
Obvladovanje neverbalne komunikacije: Drža, ton glasu, očesni stik – vse to govori o vaši samozavesti.
Če ste na primer na sestanku s stranko, se usedete sproščeno, vzdržujete očesni stik in prikimavate med njihovim govorjenjem. To sporoča, da ste samozavestni in vključeni. Nasprotno pa prekrižane roke ali izogibanje očesnemu stiku delujeta odklonilno. Ali pa še en primer iz vsakdanjega življenja: Ko prijatelju pripovedujete o svoji ideji, se nasmehnite in uporabite roke, da poudarite svoje navdušenje.
Priprava in vaja: Dobri govorniki se ne rodijo – priprava je ključ do uspešnega nastopa.
Primer: imate pomembno predstavitev pred naročnikom. Namesto da se zanašate na improvizacijo, si pripravite točke, ki jih želite izpostaviti, in jih nekajkrat preletite pred ogledalom ali sodelavcem. Dobro je, da to storite na glas – preberete, poveste, vprašate, če je razumljivo…
Poznavanje svoje ciljne publike: Razumeti, komu govorite, in prilagoditi svoje sporočilo njihovim potrebam.
Predstavitev novega izdelka bo pri IT strokovnjakih vključevala tehnične podrobnosti, pri prodajni ekipi pa prednosti za stranke in povečanje prodaje. Ali pa primer iz vsakdanjega življenja: če razlagate starejšemu družinskemu članu, kako uporabljati mobilni telefon, boste uporabljali enostavne, praktične primere, ne tehničnega žargona.
Sposobnost obvladovanja treme: S pravimi tehnikami lahko tremo obvladate in jo celo spremenite v svojo prednost.
Če vas npr. čaka javni nastop, predstavitev ali govor, si vzemite minuto ali dve za dihalne vaje. To naredite nekje na samem, če se le da, stran od drugih ljudi. Tremi pa vsekakor lahko dodate pozitiven okvir: “To pomeni, da mi je do tega resnično mar.”
Samozavestna komunikacija – le par korakov stran: Kaj lahko naredite, da postanete samozavestnejši?
- Postavite si cilj: Kaj želite doseči s svojo komunikacijo?
- Vadite v varnem okolju: Predstavite svoje ideje prijateljem, sodelavcem ali mentorju in prosite za povratne informacije.
- Dajte si čas: Samozavestna komunikacija je proces – majhni koraki vodijo do velikih sprememb.
- Poiščite strokovno pomoč: Udeležba na delavnici ali webinarju vam lahko pomaga osvojiti tehnike, ki vodijo do samozavestnejše komunikacije.
