Kar počneš, počni predano in srčno.
Odličnost se gradi v vsakdanjih trenutkih.
To je moje vodilo že od prvih korakov na karierni poti. Ko sem v 8. razredu osnovne šole pri uri slovenščine samozavestno dejala, da bom športna novinarka in voditeljica, sem jasno poslala svojo namero v vesolje. A tam se zgodba ni končala.
Odločnost brez dejanj je namreč le želja. Vsak korak, vsaka avdicija, vsako snemanje, vsak manjši izziv je bil zame priložnost, da rastem, da se učim in da postajam boljša – ne popolna, ampak bolj predana, zavedna in dosledna. In v dvajsetih letih medijske kariere sem se dodobra “izmojstrila”.
Četudi danes počnem druge stvari in je delo športne novinarke zame preteklost, pa verjamem, da do odličnosti prideš takrat, ko majhne stvari počneš z enako predanostjo kot velike.Ko odgovoriš na e-pošto z mislijo na spoštovanje sogovornika. Ko pripraviš predstavitev tako, kot da jo bo poslušal tvoj največji vzornik. Ko si točen, prijazen, natančen – tudi, ko nihče ne gleda.
Pomembno je, kako poslušaš sogovornika, kako se pripraviš na sestanek in kako spoštuješ svoj čas ter čas drugih.
To je odličnost. Ne tekmovanje z drugimi, ampak vsakodnevno izpopolnjevanje sebe.
Odličnost ni popolnost
Gre za notranji občutek zadovoljstva, ko veš, da si nekaj opravil/a najbolje, kar si v tistem trenutku mogel/a.
Biti odličen ne pomeni biti brez napak. Pomeni, da si prisoten. Da daš vse od sebe, tudi ko ni glamurja, aplavza ali takojšnjih rezultatov. Da ne iščeš bližnjic, ampak vztrajnost. Da znaš ponavljati, vaditi, piliti in se učiti. Da te vodi notranja želja po rasti, ne le zunanja potrditev.
Ne pozabi:
Način, kako počneš eno stvar, je način, kako počneš vse.
Zato začni z malimi koraki. Z iskrenostjo, z osredotočenostjo na posamične naloge, ki te čakajo v dnevu.
Odličnost ni cilj, ampak pot.
