Danes sem imela podjetniški pogovor v živo – no, v živo preko kamere, za eno simpatično skupnost – Badass podjetnice – lahko se jim pridružiš tukaj. S Katja Z. Istenič sva se pogovarjali o tremi in javnem nastopanju, o samozavesti, blokadah in srčnem utripu pred nastopom. Super je bilo! Ampak veš kaj? Še vedno imam raje stik zares v živo – iz oči v oči, v istem prostoru, z energijo, ki je ni mogoče ponoviti.
Kot voditeljica prireditev, predavateljica in trenerka komunikacijskih veščin in javnega nastopanja vedno znova čutim: stik v živo je tista iskra, ki najhitreje zaneti zaupanje, sodelovanje in navdih.
Digitalno ni vse.
Splet je prinesel izjemne možnosti – tudi meni. Tečaje in delavnice izvajam tako na spletu kot v živo. Toda nekaj ostaja neprecenljivo: stik s človekom. Pogled, nasmeh, mimika, neizrečeno. Energija, ki prehaja med ljudmi brez posrednikov. In pa povratna informacija, smeh, zastavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje. In druženje, ki običajno sledi po končanem izobraževanju, ob dobri hrani in pijači.
Če želimo graditi odnose, zaupanje in resničen vpliv, potem osebni stik postane ključ.
Posel smo ljudje.
Delamo z ljudmi, za ljudi. In če želimo graditi odnose, zaupanje in resničen vpliv, potem osebni stik postane ključ. Nič ne more nadomestiti tistega trenutka, ko pogledaš človeka v oči in začutiš odziv. Vsaj meni. Seveda imajo tudi spletni tečaji svoj čar, predvsem vzamejo manj časa – v smislu vožnje na lokacijo, stresa zaradi gneče na cesti, utrujenosti, stroškov, ki nastanejo z vožnjo (včasih tudi 100 km in več) oddaljen kraj. Ampak če dam na tehtnico, kaj mi v tem trenutku pomeni več, izberem delavnice in izobraževanja v živo, kjer sem obkrožena z ljudmi, ki želijo biti boljši, ki želijo delati bolje, ki imajo željo po učenju, osebni (in podjetniški) rasti in razvoju. In ko imam pred sabo občinstvo – ne glede na to, ali vodim dogodek, predavam, ali sem tam kot povezovalka – vem, da jim lahko predam več kot le znanje: predam jim izkušnjo. Izkušnjo, ki poveže, premakne, doda smisel.
V svetu instant napitkov in hitrih rešitev potrebujemo prostor za čustva.
Hiter tempo, digitalna utrujenost, nenehna dostopnost… pa pogosto hitre rešitve, ustvarjene z umetno inteligenco (vsaj v vsebinskem smislu)… Zato še toliko bolj cenim, ko nekdo vstane, pride, si vzame čas in se resnično poveže. Osebno. S prisotnostjo. V svetu, kjer z enim klikom zapremo pogovor, je prav prostor za stik tisti, kjer se dogajajo pravi preboji. Tam, kjer začutiš srčni utrip prostora, ne le PowerPointa.
Največjo razliko naredimo takrat, ko smo si resnično blizu – ne le s telesom, ampak z energijo, srčnostjo in odprtostjo.
Zato, ko imam možnost, izberem v živo. Ker verjamem, da največjo razliko naredimo takrat, ko smo si resnično blizu – ne le s telesom, ampak z energijo, srčnostjo in odprtostjo. Seveda – tudi prek spleta lahko začutimo človeka, ustvarimo topel stik in predajamo znanje z vso predanostjo. Današnji live je bil prav tak – poln odzivov, povezanosti, hvaležnosti. A v živo… v živo je intenzivnost drugačna. Glasnejša. Toplejša. Neposredna.
Ko stopim na oder, vedno začutim metuljčke. Ampak ne tiste od treme (ki ji jaz pravim adrenalin – in sem zaradi nje samo še boljša!) – tiste od pričakovanja. Tiste, ki ti povedo: Tukaj si. Tukaj je tvoja priložnost, da narediš razliko.
Zato hvala vsakemu posamezniku, ki pride, posluša, vpraša, deli izkušnjo. Zaradi vas rada ustvarjam v živo. Zaradi vas komunikacija ni le veščina – je povezava. 🙂
