Nekateri trenutki v življenju se vtisnejo v spomin tako globoko, da jih niti leta ne morejo izbrisati. Ko sem pred dnevi dobila svojo prvo karikaturo, ki jo je ob 75-letnici Dolenjskega lista ustvaril sodelavec Branko Babič, so oživeli spomini…
Več kot 15 let nazaj sem bila aktivna članica plesno-navijaške skupine. Bila sem koreografinja, trenerka, mentorica, vodja in motivatorka, druga mama mladim plesalkam – ni da ni! Vsak trening, vsak nastop je bil učna izkušnja in hkrati priložnost za rast, ekipni duh in nepozabne trenutke.
Ves čas sem se učila, bila postavljena pred številne izzive, doživela mnoge vzpone, a tudi padce. Danes sem to, kar sem, zaradi vsega tega in zato, ker sem stvari vedno počela s srcem. Strastno in zagnano. Odgovorno in, četudi velikokrat na prostovoljni bazi, profesionalno.
Danes sem mama podjetnica, ki skozi komunikacijske treninge in svetovanja pomaga drugim najti svojo samozavest v javnem nastopanju, na sestankih in v poslovnih priložnostih. Šport in gibanje sta mi še vedno blizu, saj sta bila vedno več kot le rekreacija – sta simbol discipline, predanosti in timskega dela.
Ko pogledam to karikaturo, se nasmehnem.
Spominja me, da se vse, kar sem se naučila takrat – jasna komunikacija, motivacija, sposobnost vodenja in vztrajnost – danes zrcali v mojem delu. In to je dokaz, da se vsaka izkušnja, tudi tista, ki se na prvi pogled zdi nepovezana z našo kariero, slej ko prej pokaže kot dragocena.
Kaj pa ti?
Katere izkušnje iz preteklosti danes uporabljaš v svojem delu?
