Zadnjih nekaj tednov sem “na trnih”. Hitro se vznemirim, na trenutke sem izredno čustvena in (pre)občutljiva, četudi se še kako dobro zavedam, da vse, kar je v meni, prenašam na malo navihanko, ki bo čez 14 dni upihnila prvo svečko na tortici. Dilema – biti mama ali podjetnica pravzaprav ni več dilema, ker sem oboje. Sploh zdaj, ko je porodniška mimo. Eno z drugim je tesno povezano, prav zato pa so pred mano številni izzivi.
Ne, ne bom se pretvarjala, da je vse uredu. Ne morem! Pa čeprav ljudje vedo, da sem pozitivka, večna optimistka, nasmejana in energična, iskriva in igriva. Sem pa tudi iskrena do sebe in do drugih. Kljub temu, da točno vem, kaj hočem, na trenutke čutim v sebi razdvojenost. Bi morala biti bolj mama in manj podjetnica? Ampak če hočem, da se znova povzpnem po stopničkah uspeha na podjetniški sceni, moram znati ločiti službo od zasebnega življenja.
V preteklosti, ko sem živela samsko življenje, ni bil noben problem – delala sem na različnih športno – medijskih prizoriščih, se družila na dogodkih, ohranjala stike s prijateljicami, hodila na fitnes ali aerobiko, vrsto let imela plesne treninge z Daisykami še kot dodatno obveznost ali rekreacijo… Spomnim se, večkrat mi je kdo rekel: “Saj ti nimaš časa za fanta, kaj šele za družino.” Ni bil daleč od resnice. Prioritete so bile pri mojih poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih res drugačne. Res pa je tudi to, da sem bila na nek način ujetnica časa, hitrega tempa, v katerega me je z vsakodnevnimi situacijami “posrkalo” življenje.
Potem so se stvari začele spreminjati. Začutila sem, da imam vsega preveč, le časa zase in za zasebno življenje premalo. Ko sem sprejela nekatere odločitve, sem s tem sprožila val sprememb. Med njimi sta bili najbolj očitni dve – pustila sem vlogo športne novinarke in voditeljice na Planet TV (v tistem trenutku se nisem zavedala, da je to na nek način slovo od novinarstva kot dnevne službe) ter se iz Novega mesta preselila v Črnomelj. Iz dolenjske prestolnice, za katero sem večkrat mislila, da je zame premajhna in da mi bo lepše v velikem mestu, sem šla v še manjši kraj, na jug države, ki ga naša država (ko gre za investicije v prometno infrastrukturo) tako rada spregleda. Nekaj mesecev zatem sem zanosila, februarja 2016 rodila hčerkico, no, zdaj pa je tudi porodniška že mimo. Prehitro gre čas, res prehitro.
Spet sem “na trgu”. Vpeta v podjetniško dogajanje, iskanje novih priložnosti in novih poslovnih partnerjev. Želim, da s svojim delom ne le pomagam drugim do uspeha, temveč tudi sama nadgrajujem svoje znanje. Želim biti drugačna, želim delati na sebi, hkrati pa k razvoju in napredku spodbujati tudi druge. Citat ženske, ki jo občudujem (Marie Forleo) je zato kot na mestu… “Never start business to make money, start business to make a difference.”
Izobraževanju dajem res velik pomen, čeprav drži, da je časa premalo, da bi se naučila vsega, kar se dandanes da dobiti na spletu. Sem pa tako pred kratkim opravila online tečaj Photoshopa, vsake toliko časa naredim kak spletni tečaj prek Udemy.com, dnevno prebiram tujo in domačo strokovno literaturo in guruje na področju Social Media Marketinga, brandinga, osebnostnega razvoja… Številne dobre zapise najdem tudi na poslovnem družbenem omrežju LinkedIn. V prihodnjih tednih bodo tudi na mojo spletno stran dodane nove vsebine, članki z namigi in nasveti. Cilji in vizija so jasno zapisani, motivacije mi ne manjka.
Ker pa vem, da doma več ne morem delati, saj mi mala navihanka ne da miru, pa tudi koncentracije nimam prave, sem se odločila za še en korak naprej. Sprva načrtovano vključitev v coworking v Beli krajini, s sedežem v Poslovni hiši Stratus v Črnomlju, sem zamenjala kar z najemom lastne pisarne na isti lokaciji. Pri tem sem neizmerno hvaležna vodilnih v PH Stratus za razumevanje, podporo, tudi popust pri najemu poslovnega prostora. Ja, bo tako povratek po porodniški res lepši. Marsikdo bo verjetno pomislil, češ, kaj mi je, da sem se za to odločila v Beli krajini, ko pa je jasno, da je posle lažje sklepati v prestolnici oziroma večjih mestih… Hm… kot Dolenjka, preseljena v Belo krajino, z izkušnjami z delom v prestolnici, lahko povem, da se zavedam, da je vsak začetek težak, a hkrati vidim mnogo priložnosti v tem delu naše ljube Slovenije. Poleg tega ohranjam poslovne stike in partnerje z drugih koncev Slovenije. Kdo ve, morda pa “skočim” tudi čez mejo…
A vrnimo se zdaj k dilemi, ki sem jo izpostavila oziroma za katero trdim, da ne obstaja več. Odločena sem, da bom dobra mama in dobra podjetnica… Je to možno? Tudi o tem sva s kolegico Ajdo, ki se je pred kratkim kot mamica dveh punčk in po končani porodniški odločila za samostojno podjetniško pot (priporočam, da spremljaš njen portal 1000 besed ali pa se morda udeležiš foto delavnic, ki jih pripravlja) klepetali ob kavi. Obe polni norih idej, izkušenj in znanj, nekdanji novinarki in piarovki, sva danes tudi mamici. Obe veva, kako pomembna je dobra organizacija, kako je treba cenit vsak trenutek, da se je treba stalno izobraževati in da so dnevi prekratki za vse, kar si želiva narediti. A na račun želje po uspehu v karieri vendarle ne bova dovolili, da trpi družina. Pri tem pa ima pomembno vlogo podpora najdražjih.
Kako se bom soočala z dnevnimi nalogami, ali bom kos vsem izzivom, ki jih povratek na podjetniško sceno prinaša, pa te bom obveščala tudi v mojih e-novicah, na katere se lahko prijaviš – tu na spletni strani ali pa preko posebnega obrazca – zavihka na moji FB strani.
