Pogledam na uro… še malo, pa bomo pri datumih pisali novo letnico. Še zadnji pogled nazaj? Analiza? Ali pa pisanje novoletnih zaobljub? Ne, prav nič od tega ne bom naredila. Bi pa rada izrazila neizmerno hvaležnost in znova izpostavila misel moje priljubljene knjižne avtorice Louise L. Hay: “Vse, kar daš, se v življenju povrne. Odločila sem se, da bom dala ljubezen.”
Leto, ki se izteka, mi je prineslo najlepšo vlogo v življenju. Vlogo, ki je daleč pred vsemi. Vlogo, ki je močno spremenila vrstni red prioritet in ki vsak dan prinaša neizmerno srečo in ponos. “Ma-ma” mi z nasmeškom na obrazu reče 10-mesečna navihanka, ki se že postavlja na noge in vsak dan navdušeno odkriva nove in nove stvari. Ja, biti MAMA je privilegij, in to kakšen!
V letu 2016 nisem bila v kinu. Niti ne na potovanju. Nisem hodila kaj dosti na izobraževanja, srečanja in druge podjetniške dogodke. Tudi v savni nisem bila, ne boš verjel(a), niti decembrskih lučk v prestolnici nisem šla pogledat! Da o kakšnem norem žuru ne govorim. Pa veliko je še stvari, ki jih nisem storila, četudi sem jih iz tedna v teden pisala na svoj seznam (“to-do list”). Na trenutke zaradi tega dobim slabo vest. A le za hip. Ker vem, da je bilo vse z razlogom.
Sem pa dobila mnogo novih lekcij, spoznala nekaj novih ljudi in začutila, kaj močno pogrešam. Temu, kar je vedno v meni prižigalo iskrice, se gotovo vrnem v prihodnjem letu. Kako, s kom, kdaj, na kakšen način… vse to ta hip ni pomembno, ker vem, da je vse, kar šteje, želja in pogum, da ji sledim.
Preprosto, a iz srca prihaja tudi moje novoletno voščilo: Vsem skupaj želim, da bi se imeli v 2017 bolj radi! Najprej seveda sami sebe, ker le tako imamo lahko radi tudi druge.
Pa srečno!
