Odnos, ki ga imamo do sebe, je osnova vsega. Kako se pogovarjamo sami s sabo, kako znamo (ali ne znamo) postaviti mejo, kako se odzivamo v stresnih situacijah – vse to določa tudi, kako komuniciramo z drugimi.
O tem sem govorila tudi na nedavnem webinarju v sodelovanju s portalom Mojeznanje.si, kjer sem z udeleženci delila številne izkušnje, konkretne nasvete in življenjske lekcije, ki me vsak dan opominjajo na to zelo preprosto, a ključno stvar:
Pozitiven odnos do sebe ni egoizem – je osnova za zdravo komunikacijo.
Zakaj je odnos do sebe temelj dobrih odnosov?
Današnji tempo, obveznosti, pričakovanja in vloge, ki jih igramo v življenju, nas lahko hitro potisnejo v avtopilot. Vendar se moramo vprašati:
- Ali znamo ustaviti misli in prisluhniti sebi?
- Ali zmoremo reči NE brez slabe vesti?
- Ali bi si upali govoriti s prijateljico tako, kot včasih govorimo sami s sabo?
To niso “mehke teme”, to so temelji notranje stabilnosti – brez katere ni pristne, učinkovite in povezovalne komunikacije. In ko govorimo o pozitivnem odnosu do sebe, res ne gre za egoizem, temveč za:
- samospoštovanje,
- notranji mir,
- pogum, da si to, kar si.
Če smo mi notranje “polni”, lahko dajemo. Če smo prazni, postane vsak pogovor, odnos ali sestanek nekaj, kar nas izčrpava.
Notranji dialog: prijatelj ali uničevalec?
Eden od ključnih poudarkov webinarja je bil notranji dialog, ki je pogosto spregledan, a ima ogromno moč. Če želimo biti do drugih spoštljivi, potrpežljivi in razumevajoči, moramo te lastnosti najprej razviti do sebe.
Vprašanje, ki sem ga zastavila udeležencem: Kako govoriš s sabo, ko narediš napako? Bi tako govoril/-a tudi s prijateljem? Včasih je že ta en premislek dovolj, da spremenimo svojo naravnanost.
Ko smo notranje stabilni, se tudi v komunikaciji dogajajo premiki: namesto reakcije → odziv, namesto prekinjanja → poslušanje, namesto popolnosti → človeškost.
Gre za drobne spremembe, ki vodijo do večje spoštljivosti, zaupanja in povezanosti – tako doma kot v poslu.
Navdih nismo, ko smo popolni – temveč ko smo resnični.
Ena od najbolj ganljivih misli, ki sem jo delila, je bila: Navdih ni popolnost. Navdih je pristnost, pogum, da ostanemo zvesti sebi.
Tvoja energija, tvoj mir, tvoja naravnanost so tisto, kar ljudje resnično začutijo.
Če ste vodja, podjetnik, sodelavec, starš, prijatelj – v vsakodnevnih odnosih niste le sogovornik. Zato poskrbite zase – ne kot zadnjo postavko na seznamu, temveč kot prvi pogoj, da sploh lahko dajete.
