S tem, ko si aktiven/a na različnih področjih v življenju, se gotovo kdaj znajdeš tudi v situaciji, ko je treba stopit pred množico in kaj povedati. Ni nujno, da gre za javno prireditev, tudi v vsakdanjem delovanju naletiš na situacijo, ko je pomembno, da je tvoj govor oziroma javni nastop suveren, da ti ljudje verjamejo, da prepoznajo bistvo tega, kar želiš povedati. Se ti takrat začnejo potit dlani, začutiš cmok v grlu, hitrejše utripanje srca, dvom in zmedo v mislih? Naj te takoj pomirim – vse to je normalno… in vsega, tudi suverenega javnega nastopanja ter komuniciranja, ki pripelje do uspehov in boljših odnosov, se da naučit. Kako? Beri dalje…
Dale Carnegie, eden od očetov komunikacije, je dejal: »Vsi si želimo, da bi nas ljubili in spoštovali.« Torej je bistvenega pomena, kakšen odnos, namen in cilj imamo do svojega sogovornika. Ljudje nas bodo raje poslušali, če bomo z njimi ravnali kot z osebo, ki nam je enakovredna. Nasprotno pa je slaba osnova za komunikacijo, če na nekoga gledamo z ravni podrejenosti oz nadrejenosti.
Pomisli na vsakdanje življenjske situacije – kako komuniciraš s svojimi starši, s partnerjem/ko, sodelavci? Ko greš po ulici, je tvoj obraz usmerjen v tla ali pa vendarle vsaj s kančkom očesa opazuješ dogajanje okoli sebe in se nasmehneš človeku, ki ti pride naproti? Če te na ulici ali v trgovini pozdravi oseba, ki te očitno pozna (četudi le na videz), ti pa nje ne… ali pozdraviš nazaj? Ko dobiš telefonski klic z neznane številke, kako se odzoveš, če je na drugi strani denimo nek zavarovalni zastopnik, tržnik, prodajnik – mu daš priložnost, da vsaj začne govoriti, pa mu potem ob prvi priložnosti pojasniš, da te zadeva ne zanima… ali pa ga prekineš takoj v štartu in ga “grdo” odsloviš, ker ti jemlje čas in ker takšnih telefonskih klicev pač ne maraš? In ko greš recimo na sprehod po gozdu ali gorah, kjer že pohodniška etika nekako narekuje, da se pohodniki pozdravljajo, ne glede na to, ali se osebno poznajo ali ne, kakšno je tvoje komuniciranje z mimoidočimi? In nenazadnje, kako se odzoveš na kritiko ali zavrnitev?
Ne glede na to, kakšne talente skrivamo v sebi in kako vrhunske izdelke/storitve ponujamo na trgu…, če ne znamo dobro, spoštljivo komunicirati z ljudmi in če naš javni nastop ne izžareva samozavesti, potem ne moremo računati na tak uspeh, kot bi lahko, če bi znali ljudi navdušiti tudi z govorjenjem. Pri tem pa je dobro upoštevati nekaj smernic (povzeto po Dale Carnegie):
BODI NAVDUŠEN/a NAD TEM, KAR GOVORIŠ – Ljudje s povprečno sposobnostjo govorjenja lahko govorijo odlično, če bodo govorili o tem, kar se jih je globoko dotaknilo. Čustvena komponenta je tu izjemnega pomena.
ČE JE LE MOGOČE, SE PRIPRAVLJAJ DLJE ČASA, TUDI VEČ LET – Govori samo o tistem, o čemer imaš “pravico” govoriti, bodisi ker si to študiral/a ali pa imaš v zvezi s to temo veliko izkušenj. Govori o tem, kar veš in o čemer si prepričan/sa, da nekaj znaš. Govori o stvareh, ki te zanimajo ali o tistem, kar bi resnično rad/a povedal/a drugim. Ne porabi le 10 minut za govor (če gre za javni nastop pa sploh!), za pripravo porabi 10 tednov, mesecev ali celo let.
IZBIRAJ TEME IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA – Mnogi teme za (po)govor iščejo v revijah in časopisih. Toda v takem primeru se lahko zgodi, da bodo poslušalci oziroma sogovorniki zaznali, da oseba pravzaprav ne kaže posebnega zanimanja za to področje, da ne ve podrobnosti, da ji ta tematika ni blizu. Ne zanemari torej pravila, da moramo govoriti o tistem, o čemer imamo “pravico” govoriti. Ne narobe razumet, ne gre za to, da te omejujem, gre zgolj za to, da boš najbolj učinkovito in samozavestno govoril/a o tistem, na kar se res spoznaš oziroma kar ti je blizu.
GOVORI IZ SRCA, NE IZ KNJIGE – Črpaj iz svojega znanja in prepričanj. Govori iz notranje potrebe, iz srca, pristno in iskreno. Govori o svojih izkušnjah, o stvareh, ki jih obvladaš. Če želiš v javnem nastopu pustiti vtis, lahko seveda uporabiš tudi kak citat znanega avtorja ali avtorice, a pri tem pomisli, če je primeren za to priložnost, če ga bodo ljudje razumeli in če ga boš ti znal/a povedati tako, da bo vzbudil pozornost.
VEDNO NOSI S SEBOJ BELEŽKO – Pogosto se nam kakšna dobra ideja porodi na sprehodu v naravi, med vožnjo v službo ali po opravkih, med potovanjem. Vredno si je misel, ki se nam utrne, idejo, ki se rodi v naši glavi, čim prej zapisati.
NE OPONAŠAJ DRUGIH, BODI TO, KAR SI – Vsak človek ima napake in omejitve, ki se jih ne bi smel sramovati. Pogosto se da prav to obrniti v dobro smer, sebi v korist. Saj veš, kako pravijo – original je boljši kot kopija, četudi ni popoln. Je le original. Zato ne poskušaj posnemati drugih – drugi ljudje so prehodili drugačno pot, odraščali so v drugačnem okolju, starši so jih učili drugače kot tebe… Resnično – bodi, kar si! To je nasvet, ki velja pri glasbi, pisanju in javnem nastopanju. Si edinstven/a. Bodi vesel/a, da je tako. Nikoli prej, od vsega začetka pa do danes ni bilo nikogar, ki bi bil takšen/a, kot si ti.
LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE – Ko komuniciraš z ljudmi, naj gre za pošiljanje elektronskih sporočil, ponudb, prošenj ipd., za komuniciranje prek družabnih omrežij, za druženje na javnih mestih ali dejansko za govore pred množico ljudi, pa nikdar ne pozabi – besede kot so PROSIM, HVALA, LEP DAN, VSE DOBRO … imajo čudežno moč! Poslužuj se jih čim pogosteje, seveda pa naj bodo izrečene iz srca, ne pa zato, ker je tako zapisano v priročnikih.
