“Najlažje uspemo takrat, ko smo si povsem na jasnem glede cilja, vendar obenem dovolj prilagodljivi glede načina, kako ga doseči,” je v svoji knjigi 100 Zlatih zakonov poslovne uspešnosti zapisal Brian Tracy. In drži – tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Sama pa to zdaj, ko sem na porodniški, še toliko bolj občutim.
Če je v tebi vsaj nekaj podjetniškega duha ali pa rad/a bereš knjige o osebni rasti, motivaciji ipd., potem si gotovo že zasledil/a misel, da uspeh ni cilj, ampak pot, ki te vodi do cilja. Zate, ki tole bereš, sicer ne vem, kolikokrat v življenju si se že moral/a soočiti z dejstvom, da je dan prekratek za vse, kar želiš storiti ali početi, kakor tudi, da čas prehitro mineva in je nepredvidljivih trenutkov preveč. Toda v tempu, ki ga živimo, ne glede na to, ali imaš redno službo, s.p., še študiraš, si brezposeln/a, morda celo že upokojen/a… je še kako pomembno, da znamo prisluhniti notranjemu jazu, ki nam pogosto kaže pot, kako naprej. In da se znamo ustaviti ter uživati v sedanjem trenutku, pa četudi nas čaka še cel kup obveznosti oziroma se nam že mudi naprej.
Priznam, kljub temu, da sem na porodniški, pa vseeno delam. Ne sicer tako, kot bi v primeru, da ne bi bila v materinski vlogi, a vseeno – delo krepi telo in značaj, kajne? No, tako je, ko imaš to, kar počneš, resnično rad, ko ti stvari “zlezejo pod kožo” … potem pa svoje doda še poklicna deformacija – želja po obveščenosti in stalnem spremljanju novih trendov na področjih, ki me zanimajo oziroma ki so neposredno povezana z mojo kariero. Ob skrbi za hčerkico in vsakodnevnih opravilih je seveda kariera zdaj na stranskem tiru, vsaj začasno. A tisti, ki me poznajo, vedo, da sem človek akcije – naj gre za športno aktivnost, ki mi predstavlja užitek oziroma relaksacijo, za pisanje, ki je itak moja največja strast, za svetovanje na področju družabnih medijev in odnosov z javnostmi, ali pa za odločitve glede življenja samega. Prav to – biti odločen, iti v akcijo, verjeti vase in vztrajati – so vrline, ki vodijo k uspehu.
Sama sem trdno odločena, da bom ne le fit mami, ampak tudi fit podjetnica, fit punca, fit hčerka… Kaj zame pomeni biti FIT? Da se dobro počutim v svoji koži – tako psihično kot fizično. Daleč od tega, da bi morala imeti raven trebuh ali manekensko postavo! Pomembno pa mi je, da imam vsak dan nekaj minut zase, da lahko v miru zadiham, naredim nekaj vaj za raztezanje, se zazrem v daljavo,umirim svoje misli, se zahvalim za vse dobro v mojem življenju in vizualiziram svojo prihodnost. Vidim uspeh, čutim ga. Z vsakim dihom, z vsakim novim dnem… Ciljev ne manjka, počasi, a zanesljivo si že utiram povratek na podjetniško sceno, ker porodniški dopust pač ne more trajati večno. Berem članke, domačo in tujo strokovno literaturo s področja medijev in odnosov z javnostmi, tu in tam napišem kak blog, se dogovorim za individualno svetovanje, pripravljam material za kakšen seminar, ki se obeta jeseni… Par minut dnevno, največ uro… več že ne znese… A korak za korakom grem samo naprej. Z nasmehom na obrazu, ker je tako tudi pot lepša. Zaradi hčerke in drugih ljudi, ki jih imam rada, pa ima vse skupaj še toliko večji smisel in pomen.
Kaj pa ti? Imaš jasno zastavljene cilje? Kakšna je tvoja podjetniška vizija? Kakšne so tvoje življenjske sanje? In predvsem – ali vsak dan storiš nekaj, kar te približa njihovi uresničitvi?
Če te zanima še kakšen moj nosečniško – materinski zapis, ki razkriva moj pogled na življenje in ti (ne glede na to, ali si mama/oče ali ne, vlije kanček upanja ter dozo pozitivne energije, pa klikni na katero od spodnjih povezav:
Dilema: Biti mama ali podjetnica? – Triumfator.si
V opoju kave, športa in ljubezni – MiniMe.si
Kdaj bom spet fit? – MiniMe.si
Kiana – Moj največji zaklad in hkrati učiteljica za življenje – Triumfator.si
