So vaše denarnice tanke ali debele? Je na računu plus ali minus? Ste ob misli na denar nasmejani in optimistični ali nejevoljni in zaskrbljeni? Takšna vprašanja, četudi v določeni meri posegajo v zasebnost in se javnosti ne tičejo, so te dni povsem na mestu. Iz vseh strani nas namreč oblegajo oglasi, ki imajo eno skupno točko – Črni petek oziroma t.i. Black Friday. Še nekaj, kar smo prevzeli od Američanov, a je vprašanje, če je to za nas dobro. No, seveda, če si lahko privoščimo, so takšni dnevi lahko čudoviti. Razvajamo se lahko z novimi kosi oblačil in obutve, kar nas osrečuje… nekateri kupujejo novo pohištvo ali belo tehniko, posamezniki prenavljajo stanovanja, urejajo pisarne, gradijo hiše… Zdi se, da so srečni. A ni malo primerov, ko je ta sreča kratkotrajna ali pa je le navidezna. Veliko ljudi v nakupovanju namreč vidi priložnost, da ubežijo od težav, s katerimi se spopadajo, a jim želijo vsaj za hip pobegniti. Prej ali slej pa se je treba z njimi soočiti in za njihovo rešitev ubrati ustrezno pot, pogosto tudi s pomočjo strokovnjakov.
Mnogo ljudi si tovrstnih nakupov, naj bodo popusti še tako visoki, ne more privoščiti. Jože Pirh, 34-letni Novomeščan, strasten navijač Košarkarskega kluba Krka, je eden od njih. V življenju je doživel že ogromno grenkega, žalostnega… a se nikoli ni predal. Vztrajen, razgledan in deloven je, navkljub cerebralni paralizi in vsem srčnim ranam. Tudi zdaj, ko se mora izseliti iz stanovanja (za tiste, ki ne poznate njegove zgodbe – njegova sestra je kot solastnica hotela stanovanje prodati, Jože pa ni imel denarja, da bi lahko odkupil sestrin delež, tako da so stanovanje prodali na dražbi), ohranja voljo do življenja, pogum, srčnost. Kapo dol takim ljudem! Če bi mu radi priskočili na pomoč, ne oklevajte. Pomagate lahko z nakazilom na tekoči račun OZRK Novo mesto SI56 0297 0025 9477 202, sklic SI00-903085. Darujete lahko tudi z SMS-om na številko 1919, z besedo DOM boste prispevali evro, z besedo DOM5 pa 5 evrov.
Vedno znova sem ganjena, ko vidim, kako složni in dobri znamo biti ljudje, ko gre za pomoč nekomu, ki se je znašel v stiski. Naj gre za pomoč obolelim otrokom, družinam v stiski, ali posameznikom kot je Jože. Nimam sicer podatka, koliko denarja se je že zbralo v sklad, namenjen Jožetu, a sodeč po odzivih na družbenih omrežjih in v medijih, pomoč prihaja z vseh strani. Brežičan Mirko Rožman je denimo na Facebooku sprožil posebno akcijo – na dražbo je dal originalen dres s podpisom košarkarske legende Matjaža Smodiša, ko je le-ta še igral za moskovski CSKA. Do petka, 27. novembra do 12. ure je še čas, da sodelujete, če vas zanima…
Pred vrati pa je že december, ki bo vsekakor drugačen od minulih let. A drugačno ni nujno, da je slabo. Včasih je celo boljše od običajnega, rutinskega. Ukrepi, s katerimi želimo zajeziti širjenje korona virusa, namreč še nekaj časa ne bodo izginili, tako da na druženja s prijatelji ob kuhanem vinu ali čaju sredi soja lučk verjetno lahko kar pozabimo. Prav tako v letošnjem decembru najbrž ne bo množičnega deljenja prazničnih objemov in poljubov sredi ulic, niti ne prepevanja božičnih pesmi sredi obleganih trgov… Tudi če se bodo ukrepi malo sprostili, bo v ljudeh še naprej prisoten strah in dvom, kaj bo, če se prehitro vrnemo v čas pred korono.
Kot mama pa se tudi sprašujem, kako bo z obiskom dobrih decembrskih mož oziroma decembrskih prireditev in obdarovanj, ki se jih otroci vedno znova tako razveselijo. Druženja preko Zooma ali Facebooka pač niso primerljiva z realnim druženjem, toplimi objemi, prisrčnimi nasmehi in stiski rok… A po drugi strani, ko gledam hčerki, kako se igrata, ko vidim, kako se je v času epidemije, ko smo praktično cele dneve skupaj, poglobil ne le njun odnos, pač pa nasploh odnos vseh družinskih članov, začutim srečo in hvaležnost. Zdravi smo, to šteje. In imamo se radi.
Četudi močno pogrešam druženja s prijateljicami in izlete, pa moram priznati, da nam je ta sodobni čas prinesel tudi veliko dobrega. Pred nekaj dnevi sva tako s starejšo hčerko ustvarjali voščilnice, v enem od prihodnjih večerov bova napisali pismo Božičku in Dedku Mrazu, kmalu bodo vsak dan po stanovanju odmevali zvončki in dišalo bo po cimetu, vanilijevih piškotih, zimskem čaju… Da se imamo lepo, ne potrebujemo veliko denarja. Niti ne visokih popustov, ki vodijo v (pogosto) nepremišljene nakupe.
Vse je torej stvar perspektive. Sreče ne prinese denar, ali pač? Če se na koncu vrnem k Jožetu Pirhu, ki si zelo želi nadaljevati z delom in še naprej živeti samostojno… V njegovem primeru bi denar rešil stanovanjsko problematiko, zato mu iz srca privoščim in pomagam, kolikor lahko. A mislim, da se tudi on sam zelo dobro zaveda, da se sreča, tista prava življenjska sreča, skriva drugod. Privoščim mu jo. In vam tudi.
Zapis je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista, dne 27. novembra 2020.
