Spomnim se, ko sem kot otrok in kasneje kot najstnica ugovarjala staršem in v kakšni od situacij, kjer sem želela dobiti, kar sem hotela, dejala: “Ja, drugi pa to že imajo…” Ali pa: “Moja prijateljica to že ima, pa njen sošolec tudi… Vsi v šoli to že imajo…” Pa sta mi mama in oče odvrnila: “A če bom jaz skočil/a v Krko, boš ti tudi?” No, tudi v svetu odraslih je slika podobna, le da sem tokrat jaz v vlogi opazovalke, svetovalke.
In kar ne morem razumeti, kako velika je lahko človeška naivnost. Vsak dan znova, ko opazujem, kaj ljudje objavljajo na spletu, sem ‘zgrožena’. Naj gre za “fake” nagradne igre (zadnji tak primer je Apple-ova FB stran, ki sploh ni uradna, a ljudje so nasedli in mislijo, da bodo z všečkanjem strani dejansko sodelovali v žrebu za 250 brezplačnih iPhone-ov), ali pa za “zgodbice”, ki jim ljudje slepo nasedajo, všečkajo objave o tragedijah in podobno.
Ljudje padejo pod vpliv množice, pri tem pa bodisi izgubljajo edinstvenost, ki ima svoj čar, bodisi se ne zavedajo posledic. Ali pa raje kot da bi izstopali in ostali samosvoji, želijo biti zliti z množico. So zato bolj varni? Bolj priljubljeni? Bolj uspešni?
Na svojih seminarjih in izobraževanjih še posebej poudarjam: prav vse, kar objaviš na spletu, govori o tem, kdo si ali kaj počneš. Ustvarjaš svojo blagovno znamko, promoviraš sebe in svoje delo, z objavami, ki jih deliš z množico ljudi, poveš, kako živiš, kje preživljaš prosti čas, s kom se družiš, kako razmišljaš… Vse to je osebni piar. Tudi to, kako se pogovarjaš s sosedo, prodajalko v trgovini, mimoidočimi na ulici itd. In ja, tudi to, kaj objavljaš na Facebooku, Instagramu, Twitterju in še kje…
Priznam, velikokrat se pri svojem delu in dogovorih s poslovnimi partnerji zavem, da mi je delo na televiziji in radiu prineslo ogromno. Naj gre za prepoznavnost, izkušnje, samozavest… Že res, da me več ljudi pozna, a vseeno menim, da je bolj kot to, kje sem delala pred leti, pomembno, kakšen vtis pustim na prvem sestanku, kako odločno se znam postaviti zase in kako profesionalno opravim svoje delo. Stalno se izobražujem, načinov za to je v svetu moderne informacijske tehnologije več kot dovolj, marsikateri od njih je skorajda brezplačen (če seveda ne štejem časa, ki ga namenim izobraževanju). Stalno spremljam konkurenco, saj menim, da je njihov napredek tudi motivacija zame. Rada prebiram članke in druge javne objave ljudi, ki so precej bolj uspešni od mene, vem, da se lahko od njih veliko naučim. Predvsem pa skrbno izbiram, kaj objavim na spletu in česa ne.
Tako pri meni ne boste videli slik z enodnevnega izleta na morje, kavice v dobri družbi, niti ne bom na potovanju objavljala sproti fotk, kje sem in kaj počnem. Tudi jutranjega selfija ne bom objavila… pa se nimam česa sramovati. Sem čisto povprečna ženska, včasih s podočnjaki, včasih s kakšnim mozoljem na obrazu, a vedno iskricami v očeh… ker vsako jutro vem, da prinaša nove priložnosti za nov, uspešen dan. Sploh pa menim, da to, kako izgledam zjutraj, ko pijem svojo prvo jutranjo kavo ali ko se pretegujem po postelji, ne sodi na internet. Tudi to, kako imam nalakirane nohte ali kaj sem danes oblekla za sestanek, ni pomembno, da povem celemu svetu. Enako velja za objave v stilu – kakšno je vreme, kakšno bi si želela, da bi bilo, kaj sem kupila v trgovini, kakšna torbica v izložbi mi je všeč itd. itd. Takšnih objav je malo morje… pa so si po svoje vse enake. Zato – hvala, g. Zuckerberg, za “UNFOLLOW” gumb. Zaradi tega je časovnica objav mojih prijateljev ali FB strani vse lepša in čistejša.
Z veseljem pa objavim kakšno lepo, spodbudno misel, citat, ki motivira, članek, ki ozavešča, blog, ki popestri dan. Z veseljem delim z vami koristne vsebine – bodisi s področja, na katerem sem sama aktivna, bodisi z drugih področij, ki so del vsakdanjega življenja. Ker to sem jaz. Zavedam se, da z objavami, ki jih delim po družabnih omrežjih, gradim na svojem “osebnem brandingu”, ali drugače rečeno, osebni blagovni znamki. Naj se ne sliši vzvišeno, ker je čisto preprosto – to, kar napišem ali kar objavim, pove veliko o tem, kakšne so moje vrednote, način življenja, razmišljanje o sreči, ljubezni, uspehu.
Vsakemu od vas prepuščam, da objavlja karkoli želi. Resnično, karkoli. Odločitev, koga bom spremljala na spletu, kdo bo v mojih očeh in srcu nekaj posebnega, s kom se bom želela družiti, komu bom izrazila svojo podporo itd., pa je samo moja.
Tako kot je tvoja odločitev, ali se z mojim zapisom strinjaš ali ne. Vsakega komentarja bom vesela.