V prvih dneh, ko je bila v Sloveniji ponovno razglašena epidemija zaradi novega korona virusa, je bilo pri večini ljudi moč opaziti reakcije, ki vzbujajo še večji nemir, zaskrbljenost, otožnost. Družbena omrežja so preplavile objave, ki so bodisi v posmeh ali kritiko obstoječi vladi in njenim ukrepom bodisi opozarjajo na vse večje stiske mladih družin, malih podjetnikov, študentov, ki so izgubili priložnost za študentsko delo in podobno. Priznam, tudi zaradi tovrstnih objav, ki samo še povečujejo stopnjo stresa in negativne energije, sem omejila svoj čas, ki ga prebijem na družbenih omrežjih.
A kot vedno pravim, ni vse črno in belo. In ni vse slabo. Prijatelj, samostojni podjetnik in očka dveh šoloobveznih otrok, si je po tistem, ko je moral ponovno zapreti vrata priljubljenega gostinskega lokala, sredi tedna lahko vzel nekaj uric zase in za sprostitev v naravi. Na sončen jesenski dan se je odpravil na Trdinov vrh. Pri dvajsetih je bil prvič na Triglavu, šele pri štiridesetih pa se je, umirjeno in sproščeno, v družbi najdražjih, povzpel na vrh Gorjancev. Ker, pa naj bo to izgovor ali dejstvo, ob delovnih obveznostih in skrbi za lastno družino prej to preprosto ni šlo. Vzpon mu sicer ne bo prinesel dodatnih evrov zaslužka, niti mu ne more plačati položnic. A vse prevečkrat pozabljamo, da sreče ne prinese denar. In da o temeljih za kakovostno življenje ne more (in ne sme) odločati vlada, temveč mi sami.
Sami smo odgovorni za svojo srečo. Čas mask, fizičnih distanc in negotovosti je lahko tudi čas novih priložnosti. Na nas samih je, da se odločimo, ali bomo trenutne razmere izkoristili sebi v prid in se morda v času, ko smo doma, naučili česa novega, morda opravili kak spletni tečaj, prebrali knjigo, ki že dolgo časa čaka, da jo primemo v roke, temeljito pospravili garderobne omare, preizkusili nove recepte in podobno, ali pa se bomo pritoževali, kritizirali druge, negodovali nad odločitvami politikov, tarnali nad dejstvom, da ne moremo v priljubljen lokal na kavo, k frizerki ali kozmetičarki, da ne moremo trenirati v fitnesu…
Pa da ne bo pomote, še kako sočustvujem z znanci in prijatelji, ki poslujejo v tem segmentu in katerih storitvena dejavnost ta čas res trpi! Ukrepi, sprejeti z željo pa omejitvi širjenja korona virusa, so zaustavili družabno življenje in marsikaterega podjetnika pahnili na rob prepada. A prepričana sem, da lahko prav vsak podjetnik ali podjetnica, posameznik ali posameznica, v korona časih naredi korak, ki pelje k novim uspehom. Ni potrebno, da ima na voljo na tisoče evrov. Pravzaprav ima verjetno marsikdo od teh ljudi, ki zaradi ukrepov ne more normalno opravljati svojega dela, precejšen izpad dohodka ali celo že minus na računu kot pa dobiček. Je pa pomembno, da ohrani optimizem, da naredi nekaj drugače in da predvsem ostane človek do ljudi. Ker to se bo prej ali slej obrestovalo.
Kar nekaj mojih znancev, prijateljev, se je v tej »korona krizi« odlično znašlo. O njih bomo še slišali in brali. Ker izstopajo s svojo strastjo do dela, ki ga opravljajo, s svojo pozitivno energijo, vztrajnostjo, predanostjo.
In še nekaj je, kar šteje v teh težkih časih… da znamo ohraniti vero v lepši in boljši jutri. Ni vse črno in belo. Le pomislite na barve mavrice, ko ustvarjate svoje življenje. Tisti, ki jih ni več med nami, te možnosti več nimajo. Vi pa se zanjo lahko odločite vsak dan.
Zapis je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista, dne 5. novembra 2020.
Spremljajte Dolenjski list tudi na Facebooku.
